Psalms 74
74. Poglavje
1{Nauk, Asafov.} Zakaj, o Bog, nas zametaš vedno? zakaj se kadi jeza tvoja zoper čredo paše tvoje? 2Spomni se občine svoje, ki si jo pridobil oddavnaj in odkupil za rod posesti svoje, gore Sionske, ki si na njej prebival! 3Prispej k podrtinam večnim! Vse zlo je storil sovražnik v svetišču. 4Rjuli so nasprotniki tvoji sredi zbirališča tvojega, postavili so svoja znamenja za znamenja. 5Bilo je videti, kakor da vsak dviga kvišku sekiro v goščavi gozdni. 6In zdaj razbijajo rezbe njegove vse s sekirami in s kladivi. 7Zažgali so svetišče tvoje, do tal so oskrunili prebivališče tvojega imena. 8Rekli so v srcu svojem: Ugonobimo jih vse vkup! Požgali so vsa zbirališča Boga mogočnega v deželi. 9Znamenj naših ne vidimo, ni več proroka, in ni ga med nami, ki bi vedel, doklej –? 10Doklej, o Bog, bo zasramoval stiskalec, večno li bo zaničeval sovražnik ime tvoje? 11Zakaj odtezaš roko svojo in desnico svojo? Potegni jo iz nedrij svojih in naredi konec! 12Vendar pa je Bog kralj moj že od nekdaj, ki dela rešitve na zemlji. 13Ti si razklal v moči svoji morje, razbil si zmajem glave na vodah. 14Ti si raztreskal leviatanu glave, dal si ga za jed rodu, zverinam puščave. 15Ti si odprl studenec in potok, ti si posušil reke neusahljive. 16Tvoj je dan, tvoja tudi noč, ti si napravil luč njeno in solnce. 17Ti si določil vse meje zemlji, poletje in zimo napravil si ti. 18Spomni se vendar, da je sovražnik sramotil Gospoda in da ljudstvo nespametno zaničuje ime tvoje. 19Ne daj tisti zveri duše grlice svoje, krdela ubožcev svojih ne zabi vekomaj. 20Ozri se na zavezo, ker po kotih dežele je polno bivališč silovitosti. 21Ponižanec naj se ne vrne osramočen, ubožec in siromak naj hvalita ime tvoje. 22Vstani, o Bog; potegni se za pravdo svojo, spomni se zasramovanja, ki ti ga delajo nespametneži vsak dan. 23Ne pozabi glasu sovražnikov svojih, ropota vzpenjajočih se zoper tebe, ki se vedno vzdiguje kvišku.
Copyright information for
SloChraska